20.04.2009

Politični konstrukti ne sodijo na Mercatorjeve police

(Laško, 19. april 2009)   Politično sprenevedanje okoli podaljševanja kredita poslovnemu sistemu Pivovarna Laško se nadaljuje. NLB je namreč gospodarska družba, ki se ravna po mednarodnih bančnih standardih in ne po političnem diktatu ene izmed koalicijskih strank. V primeru podaljšanja kredita poslovnemu sistemu Pivovarne Laško se je banka odločala po strokovnih kriterijih in ni bilo nikakršnega razloga, da tega ne bi storila, saj družbe svoje obveznosti redno plačujejo. Izjave gospodarskega ministra so dokaz, da svoj položaj zlorablja za svoje osebne in strankarske interese, pri tem pa ne upošteva ne strokovnih in ne pravnih standardov.

V NLB so strokovnjaki odločali o podaljšanju kredita na strokovnih osnovah, ne pa na podlagi tega, kaj naj bi ljudje pričakovali od Mateja Lahovnika. Prav zato izjava ministra Lahovnika, da bi vsaj enkrat lahko naredili to kar ljudje pričakujejo, predstavlja višek netransparentnega delovanja politike in dokaz uzurpacije oblasti ter zloraba v osebne in strankarske namene. Kot gospodarski minister bi moral vedeti, da se banke odločajo po strokovnih kriterijih, da zaplemba deleža v družbi Mercator ni možna, če skupina uspešnih podjetij kot je Pivovarna Laško redno odplačuje svoje obveznosti.

Vlada RS ne bi smela biti seznanjena z vsebino pogodbe med banko z mednarodno lastniško strukturo in njenimi komitenti. Poskusi političnega vmešavanja v delovanje banke pa je sploh nedopustno. Zato predstavlja grožnja z zaplembo lastništva manipulativno kupovanje volilnih glasov, ki jih stranka gospodarskega ministra, po javnomnenjskih rezultatih sodeč, nedvomno potrebuje. Če želi obrniti trend rapidnega padanja na javnomnenjskih lestvicah, je prav, da to počne na politično korekten način, ne pa z dejanji, ki neupravičeno škodijo skupini uspešnih podjetij in z dejanji, ki so v posmeh pravni državi.

Zavajanje ljudi, da bi banka lahko kreditirala prebivalstvo ter mala in srednja podjetja, če skupini Pivovarna Laško nebi podaljšali kreditov, je višek laži in sprenevedanja. Banka bo to lahko storila samo v primeru, če bo dobila denar. Nikakor pa tega ne bo mogla, če bo zaplenila lastniške deleže in bo namesto denarja dobila delež v Mercatorju. Torej ni težko ugotoviti, da se gre vladajoči politiki za vpliv v Mercatorju, ne pa za kreditiranje malih in srednjih podjetij. Zraven pa jim zaplemba prinaša še upanje, da bi s tako potezo sistem Pivovarne Laško tako destabilizirala, da bi lahko prišli še do Dela in Večera, kar je pravzaprav ponovno glavni predmet poželenja.

Pa tudi sicer gospodarski minister prav dobro ve, da je slovenski bančni sektor dovolj likviden, da servisira mala in srednja podjetja in da je problem v zaupanju plasmajev podjetjem, ki jim kriza poslabšuje boniteto, ne pa pomanjkanje denarja.

Da pa bo Mercator prodan tako, da bo tudi v bodoče služil slovenskim dobaviteljem, je bistveno večji garant sistem Pivovarne Laško, ki mora svoje izdelke prodajati na slovenskem trgu, kot pa politika, ki ljudem prodaja izdelke in konstrukte, ki ne sodijo na police Mercatorja.

Sicer pa ljudje od ministra Lahovnika ne pričakujejo plenilskega pohoda v gospodarstvu. Prav tako, kot ne pričakujejo, da bo KAD kupoval deleže v podjetjih zato, da bo lahko omogočal ministru kadrovanje njegovih strankarskih podpornikov na dobro plačana delovna mesta, pač pa da bo zagotavljal dolgoročno in stabilno izplačilo pokojnin, kar bi z nakupom tako velike naložbe, kot je Mercator, lahko bilo ogroženo.