Medvojno obdobje

Zaprtje pivovarne je prizadelo številne Laščane. Zato so pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne  s tem začeli navduševati gostilničarje in leta 1929 so zastopniki gostilničarskih zadrug sklenili v Laškem zgraditi gostilničarsko-delničarsko pivovarno.
Pivovarno Laško, d. d., so po mnogih zapletih in nasprotovanjih odprli leta 1938 in novo laško pivo je znova teklo po grlih. Poročevalec z neke pokušine piv na Gorenjskem je zapisal, da je bilo "pri vsakem boljšem omizju opaziti le laško".

Celo nemški okupatorji so dopustili, da se je ohranila blagovna znamka "laško pivo". Zanimivo je, da so ohranili celotno oblikovnost steklenične nalepke, na kateri je gospodična s kozarcem piva v desni roki. Nemški risar je odstranil slovenski simbol – avbo in namesto nje narisal rutici podobno pokrivalo, hkrati pa je zamenjal slovenski napis z nemškim.

Laško pivo je pivo s tradicijo. V Laškem ga varimo že več kot 180 let.

Leta 1889, po stečaju podjetja, je pivovarno kupil žalski pivovarnar Simon Kukec. Ta zavedni Slovenec se je v laško pivovarsko  zgodovino zapisal kot odličen  organizator, finančnik in gospodarstvenik, naklonjen novostim. Uveljavil je novo vrsto piva in prvo pivsko znamko - termalno pivo, ki v nekoliko drugačni obliki obstaja še danes.