Skupina Laško

Kako nastane pivo

Kako nastane pivo

Pivo je pijača z več tisočletno tradicijo,  poznali so ga že Sumerci. Ječmen so zmleli, dolili vodo in pustili, da se posuši. Zmes so potem razdrobili in znova zmešali z vodo. Pijača je bila sicer drugačna od današnjega piva, vendar gotovo okusna.

V Evropo so pivo s Karpatov prinesli Slovani in tako se je udomačilo tudi na Slovenskem. O pripravi piva piše že Valvazor, o pivovarnah v današnjem smislu pa govorimo od 17. stoletja dalje.

Varjenje piva je bilo že od nekdaj prava umetnost. Postopek sicer ostaja v  precejšnji meri enak in se zgleduje po tradicionalnih postopkih. S tehniškim napredkom se spreminja tehnologija.

 

Sestavine: voda, ječmen, hmelj

Že prvi laški pivovar je dobro vedel, da ni dobrega piva brez kakovostne vode. Voda s hribov okrog Laškega je izjemna - mikrobiološko neoporečna, kristalno čista in z nizko vsebnostjo karbonatov, kar daje laškim pivom  poseben in izrazit okus. Slad, osnovno surovino za izdelavo piva, dobimo s kaljenjem ječmena v sladarni. Različne vrste slada, svetli, karamelni, barvni ..., so namenjene varjenju različnih vrst piva.

Za izdelavo slada se uporablja predvsem dvoredni jari ječmen, katerega  klas je sestavljen iz dveh pravilnih redov zrn enake velikosti, bogatih s škrobom. Ječmen se najprej očisti in sortira, potem se namoči in prečrpa na kaljenje, ki traja več dni. Nastane tako imenovani "zeleni slad", ki ga je treba posušiti. Posušen in očiščen slad  mora pred uporabo v varilnici dozorevati vsaj mesec dni.

 

Sladarna v Laškem je bila edina v Sloveniji in je zaprta od januarja 2000 zaradi premajhih potreb Pivovarne Laško. Slad zato uvažamo iz Avstrije, Češke, Francije in od drugod.

 

Piva seveda ni brez hmelja, "začimbe", ki z grenkimi in aromatičnimi snovmi pivu daje značilno prijetno aromo in osvežilno grenkobo.

Hmelj je že dolgo znan tudi kot zdravilna rastlina. Nekatere njegove zdravilne sestavine ostanejo tudi v pivu, in mu poleg osvežujočih dajejo še zdravilne lastnosti.

 

Varjenje

Tehnološki postopek  proizvodnje piva se nadaljuje v varilnici. Z varjenjem se dosežejo optimalni pogoji za delovanje encimov, ki so v sladu neaktivnem stanju, ter se pripravi čim boljšo hrano za delovanje kvasovk. Slad se navlaži s kakovostno vodo ter se zmelje. Ta faza se imenuje drozganje, mešanica vode in slada pa drozga.

V posebnih posodah  se z dvigovanjem temperature ustvarijo pogoji za delovanje encimov in s tem za razgradnjo snovi v sladu. Pri nižjih temperaturah se pod vplivom proteoličnih encimov razgrajujejo beljakovine, pri višjih temperaturah pa pod vplivom amilolitičnih encimov ogljikovi hidrati.  Nastale topne snovi se imenujejo ekstrakt, tekočina pa sladica. S precejanjem se loči sladico od netopnih delov slada, precejšen del ekstrakta, ki je še v netopnem delu, pa se  izpere z vodo.

Dobljeno tekočino, imenovano pivina,  se kuha v kuhalni posodi, kjer se ji v več obrokih dodaja hmelj.

 

Pivovarna Laško se ponaša z večjo, tehnološko najmodernejšo varilnico z zmogljivostjo max 8800 hl dnevno (8 vark dnevno oz. 1100 hl/varko), ter manjšo v celoti avtomatizirano računalniško vodeno varilnico z zmogljivostjo 4500 hl dnevno (6-8 vark/dan, 600 hl/varko).

 

Vrenje, zorenje in filtriranje

Hmeljeno pivino se prečrpa v posebno posodo, kjer se izloči vroča usedlina.

Pivino se nato ohladi na začetno temperaturo vrenja, prezrači s sterilnim zrakom in se ji doda kvas, da se začne alkoholno vrenje. Nastajajo alkohol, ogljikov dioksid in stranski produkti. Ob tem se sprošča tudi toplota, zato je za vzdrževanje želene temperature treba pivo med vrenjem hladiti.

Po končanem vrenju nastane mlado pivo, ki ga je treba ohladiti, mu odstraniti kvas ter ga prečrpati v tanke za zorenje. Proces  zorenja glede na vrste piva traja različno dolgo. Temperatura od -1 do 0 stopinj, predpisana tlak in čas so pogoji, potrebni za zaokrožen okus in aromo piva ter da se pivo nasiti s CO2.

Po končanem zorenju je še vedno bolj ali manj motno. Za kristalno bistrost piva in njegovo čim daljšo obstojnost  je treba pivo še prefiltrirati.

V tej fazi proizvodnje je pivovarna v zadnjih letih povečala svoje zmogljivosti za skoraj sto odstotkov in v celoti posodobila kletni del. Vsi procesi v tej fazi so avtomatizirani in računalniško vodeni.

Pred polnjenjem se pivo toplotno obdela - pasterizira, s čimer se podaljša predvsem biološka trajnost piva.

Leta 1976 je Pivovarna Laško zgradila novo polnilno halo z linijo za polnjenje steklenic in linijo za polnjenje sodov. Najstarejšo obstoječo linijo z zmogljivostjo 55.000 steklenic na uro je pognala leta 1988. Tehnološko še modernejša (60.000 steklenic na uro) je začela obratovati v začetku leta 1992. Istega leta je bila nameščena nova linija za polnjenje sodov (240 sodov na uro). V začetku leta 1993 je bila zamenjana tudi oprema za polnjenje pločevink, zaradi česar je mogoče na uro napolniti 30.000 pločevink. Sočasno je pivovarna povečala in posodobila tudi tlačno klet s programsko vodenim čiščenjem tlačnih tankov in linij.

 

Skladiščenje

Proizvajalec lahko pošlje na trg še tako dobro pivo, toda neznanje in nepoučenost trgovcev, skladiščnikov in uporabnikov lahko njegovo kakovost poslabšata. Pivo je občutljivo na sončno svetlobo in toploto ter velike temperaturne spremembe. Zato ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru (do 10 stopinj C). Pravijo, da je pivo trajno, dokler je bistro. Takšno pa bo dokler bo pravilno skladiščeno. Kakovostno pivo si zaradi svoje žlahtnosti to nedvomno zasluži.

 

Shematski prikaz

Pivo je pijača z več tisočletno tradicijo,  poznali so ga že Sumerci. V Evropo so pivo s Karpatov prinesli Slovani in tako se je udomačilo tudi na Slovenskem.

Že prvi laški pivovar je dobro vedel, da ni dobrega piva brez kakovostne vode. Voda s hribov okrog Laškega je izjemna - mikrobiološko neoporečna, kristalno čista in z nizko vsebnostjo karbonatov.